Praznujemo dan priključitve: "Slovenija brez Prekmurja preprosto ne bi bila Slovenija"

V Veliki Polani je bila v nedeljo zvečer osrednja regijska slovesnost, na kateri je slavnostni govornik, podpredsednik vlade in minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, poudaril pomen enakih možnosti za vse dele Slovenije.

Vrtovec se je zavzel za razvojne priložnosti Prekmurja, ustvarjanje pogojev, da mladi ostanejo oziroma se vračajo v regijo, ter izpostavil potenciale Prekmurja in pomen sodobne infrastrukture. Opozoril je tudi na letošnjo sušo in stiske prekmurskih kmetov ter dejal, da brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane. "Zato vam s tega mesta sporočam - niste in ne boste ostali sami!" je dejal.

V svojem govoru je izpostavil tudi demografske izzive in "demografsko zimo" ter poudaril, da mora biti prihodnost povsod v Sloveniji. "Brez Slovencev ni in ne more biti Slovenije, kakršno poznamo in kakršno bi radi," je še dejal.

Praznik je posvečen spominu na dogodke po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje po odločitvah Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je območje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je bila na množičnem zborovanju v Beltincih oblast predana civilnemu upravitelju. Tako so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.

Dan priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom praznujemo od leta 2006 kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Janša: Narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju

Premier Janez Janša je v poslanici zapisal, da je združitev uspela, ker je bila močnejša od negotovosti, v kateri so živeli Prekmurci. Sporočilo tedanjih dogodkov pa ostaja še danes, namreč da narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju.

"Leta 1919 se je za Slovence na levem bregu Mure po stoletjih ločenega političnega razvoja odprlo novo poglavje. Združitev z matičnim narodom ni pomenila zgolj spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti slovenstva," je zapisal premier. Meni, da ta zgodovinski trenutek ni bil naključje, temveč sad dolgoletnih prizadevanj številnih, ki so kljubovali razmeram svojega časa ter ohranjali slovensko besedo in narodno zavest.

Zgodovina nas po njegovem mnenju uči, da velike spremembe nikoli niso delo posameznika, temveč skupnosti. Združitev Prekmurja z matičnim narodom je uspela zato, "ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci," je dodal. Slovenci na drugi strani meje, kot je še zapisal v poslanici, nikoli niso začeli verjeti, da so v resnici Madžari, kot se je v podobni situaciji zgodilo marsikateremu drugemu, od matičnega naroda odrezanemu ljudstvu.

Čeprav nas od dogodkov tistega časa loči več kot stoletje, njihovo sporočilo ni izgubilo svoje moči. Narod namreč svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti. "Samo če bomo znali varovati skupno kulturno dediščino Slovencev, spoštovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti," je zapisal.

Spomin na tiste čase "naj bo vir samozavesti za vse Slovence in opomin, da so največje zmage dosežene takrat, ko narod, zvest svojim koreninam, stopi skupaj in z zaupanjem zre v prihodnost", je sklenil premier.

Pirc Musar: Praznik zgodovinskega spomina, predvsem pa pripadnosti

Predsednica Nataša Pirc Musar je današnji praznik v poslanici označila kot praznik zgodovinskega spomina, predvsem pa praznik pripadnosti, ki naj vedno znova spomni, da so nas različne zgodovinske poti privedle do istega doma, ki ga moramo skupaj varovati in soustvarjati.

Spomnila je na 17. avgust 1919, ko so na množičnem zborovanju v Beltincih zavedni Prekmurke in Prekmurci izrazili voljo, da želijo svojo prihodnost graditi skupaj z rojaki na drugi strani Mure. "Danes, več kot stoletje pozneje, je Prekmurje neločljivi in dragoceni del Slovenije. Ne le na zemljevidu, temveč je to zlasti z jezikom, kulturo, književnostjo, glasbo, kulinariko in skupnim zgodovinskim spominom. Slovenija brez Prekmurja preprosto ne bi bila Slovenija, kakršno poznamo in imamo radi," je zapisala v poslanici.

Prekmurje je v stoletjih ohranilo svojo prepoznavnost prav zato, ker je znalo varovati svoje korenine, je poudarila. "Prekmurski jezik, pesem in pisana beseda so preživeli tudi obdobja, ko je bila narodna pripadnost pred težkimi preizkušnjami. Ta vztrajnost nas uči, da povezanost ne pomeni enakosti in da skupnost ni močna takrat, ko izbriše razlike, temveč je močna, ko jih zna sprejeti kot svoje bogastvo," je zapisala.

Po njenih besedah ne smemo pozabiti tudi na porabske Slovence, ki so leta 1919 ostali zunaj meja takratne skupne države, saj "tudi oni so in ostajajo pomemben del slovenskega narodnega in kulturnega prostora".

Zgodovina nas, kot je navedla Pirc Musar v poslanici, uči, da nobena pridobljena pravica, nobena skupnost in nobena povezanost niso samoumevne, ampak si je zanje treba ves čas prizadevati. "S spoštovanjem drug drugega, ohranjanjem jezika in kulturne dediščine, solidarnostjo med regijami ter predvsem z zavedanjem, da je Slovenija močna toliko, kolikor se lahko vsak njen del razvija in ima v njej svojo prihodnost," je sklenila predsednica republike.